Ostale storitve

  • Ostale storitve
  • Dimenzijska kontrola
  • Merjenje trdote (UCI)
  • Analiza materiala (PMI)
  • Meritve globine razpok
  • Meritve ferita
  • Izvlek tujkov - FME
  • Povpraševanje

Osnovni namen storitev je ugotavljanje skladnosti s podanimi zahtevami v tehničnih specifikacijah ter standardih. Preiskave lahko izvajamo v lastnem laboratoriju, preiskave pa izvajamo tudi na terenu. Kontroliramo tlačno opremo, cevovode, nosilne konstrukcije, polizdelke ter industrijske proizvode.

  • Dimenjziska kontrole
  • Merjenje trdote (UCI)
  • Analizo materiala (PMI)
  • Meritve globine razpok
  • Meritve ferita
  • Izvlek tujkov – FME

Iztok Palčič

Iztok Palčič

Vodja preskusnega laboratorija

+386 7 49 12 428
+386 40 454 626
iztok.palcic@qtechna.si
ndt@qtechna.si

Klemen Hlebec

Klemen Hlebec

Konvencionalna energetika in livarska industrija

+386 7 49 12 409
+386 40 726 825
klemen.hlebec@qtechna.si

Marko Andrejaš

Marko Andrejaš

Nuklearna in farmacevtska industrija

+386 7 49 12 479
+386 31 559 251
marko.andrejaš@qtechna.si

Dimenzijska kontrola

Dimenzijska kontrola se izvajajo npr. pri merjenju deformacij, uklonov, merjenju premerov različnih odprtin, merjenje globine lukenj, itd.

 

Merjenje trdote (UCI)

Terensko merjenje trdote se večinoma ne izvaja s klasičnimi tehnikami kot so Vickers, Brinell ali Rockwell, pač pa po odbojni (Rebound) ali UCI (ultrazvočna kontaktna impedanca) metodi. Izmerjena trdota se lahko pretvori v trdoto po Vickersu (HV), po Brinellu (HB), po Rockwellu (HRC ali HRB) ali natezno trdnost (N /mm2) v skladu s standardom DIN 50150. Ta standard velja za mehko jeklo, nizko legirano jeklo in jeklo, ki je vroče oblikovano ali toplotno obdelano. Za visokolegirano in / ali hladno obdelano jeklo se pričakuje znatne razlike. Treba je poudariti, da ni splošno veljavne konverzijske povezave. Vedno se mora upoštevati učinek različnih odtisov in preskusne obremenitve.

Rezultati UCI metode so primerljivi s klasično metodo, če je elastični del deformacije zanemarljiv v primerjavi s plastičnim delom.

UCI preskus se lahko izvede s preskusnimi obremenitvami 10, 20, 30,49 ali 98 N. To ustreza HV1, HV2, HV3, HV5 in HV10 (1, 2, 3, 5 in 10 kg). Tipične vrste obremenitev, glede na vrsto komponente

OBREMENITEV

KOMPONENTA

HV10

Ulitki, odkovki, zvarni spoji

HV5

Strojni deli, gredi, zvarni spoji

HV1

Tanke stene, ležaji, zobniki

Test se prilagodi na glede na izbiro optimalne preskusne obremenitve. Za izbiro ustrezne preskusne obremenitve sta ključna dva merila: površina vzorca in dostopnost/položaj sonde.

Pri hrapavih površinah se priporočajo visoke preskusne obremenitve, kar vodi do večjih vdolbin v preskusno površino. Za natančno merjenje je treba sondo pritiskati enakomerno in navpično na preskusno površino.

Meritev se izvaja na določeni lokaciji vzorca in ne predstavlja dela katere druge lokacije. Rezultat je vezan samo na preskusno površino in ne poda vrednosti trdote v notranjosti vzorca.

POGOJI ZA IZVEDBO

Zahteve za vzorce kot pri vseh preskusih trdote lahko na rezultat merjenja poleg trdote vzorca, vplivajo tudi nekatere druge značilnosti. Te značilnosti vključujejo kakovost površine, debelino in homogenost vzorca.

Gladke, homogene površine je mogoče preskusiti z nizkim testom obremenitve, bolj hrapave in grobozrnate površine pa zahtevajo višje preskusne obremenitve.

Za doseganje zanesljivih ponovljivih vrednosti trdote je treba izpolniti nekatere bistvene zahteve:

  • pri nizkih preskusnih obremenitvah mora biti kakovost višja kot pri visokih preskusnih obremenitvah,
  • na površini ne sme biti oksidov, nečistoč in maziv,
  • hrapavost površine ne sme presegati 1/5 globine prodiranja,
  • debelina za optične Vickersove teste trdote mora biti vsaj desetkrat večja od globina prodiranja (to velja tudi za debelino prevlek)
  • dostopnost izvedbe preiskave, da se omogoči pravokotni položaj merilne glave na preskusno površino

Da bi dosegli ponovljive odčitke trdote, mora biti prodiranje bistveno večje od velikosti zrn preskusnega materiala.

Analiza materiala (PMI)

Sestavo materialov določamo s pomočjo rentgenske fluorescence (XRF). Uporablja se za elementarne analize, zlasti pri preiskovanju kovin, stekla, keramike in gradbenih materialov.

S krajšimi merilnimi časi in visokimi mejami zaznavanja, prihranimo znatne stroške v primerjavi s klasičnimi laboratorijskimi testi. Naprava je zasnovana tako, da se lahko uporablja tudi na terenu.  terS hitro obdelavo podatkov, zagotavljamo zmožnost merjenja lahkih elementov (Mg, Al, Si, P in S), brez pomoči helija ali vakuuma, kar nam omogoča hitro neporušitveno preiskavo.

Določiti je mogoče koncentracije naslednjih elementov: Mg, Al, Si, P, S, Cl, K, Ca, Ti, V, Cr, Mn, Fe, Co, Ni, Cu, Zn, As, Se, Rb, Sr , Zr, Nb, Mo, Pd, Ag, Cd, Sn, Sb, Ba, W, Au, Pb in Bi.  Vse koncentracije so prikazani v %, vendar jih lahko spremenimo tudi v ppm.

 

Prenosni XRF analizator ima rentgensko cev, ki oddaja radioaktivno sevanje, ko je instrument vklopljen. Z drugimi besedami, med merjenjem sevanje radioaktivno seva. Primarni žarek je usmerjen iz sprednje strani analizatorja (žarek v rdeči barvi), sekundarni žarek ali razpršeni žarek ima veliko nižje doze sevanja (žarek v rumeni barvi).

 

OMEJITVE

Za element, ki ga je treba analizirati, mora biti izmerjena koncentracija vzorca vsaj trikrat večja od standardne deviacije meritve. Meja zaznave je odvisna od sestave vzorca.

NATANČNOST

Natančnost meritve je dvakrat večja od standardnega odklona (sigma), kar ustreza 95-odstotni zanesljivosti. Element je razvrščen kot „zaznan“, če je merilna koncentracija (v ppm) vsaj 1,5-krat večja.

 

Meritve globine razpok

Z merilnikom razpok, na princip električnega potenciala, merimo in spremljamo globino razpok na materialih, ki so bile zaznane z pomočjo vizualne, magnetne ali penetrantske kontrole.

Meritve ferita

Meritve vsebnosti ferita  je neporušitveni test, ki se izvaja na zvarih iz nerjavnega jekla in dupleks jekl. Mehanske lastnosti in korozijska odpornost so odvisne od vsebnosti ferita v jeklu, zlasti pri visokih temperaturah.

Test se  izvaja v npr. naftni, plinski industriji, elektrarnah in obratih, ki so izpostavljeni visokim temperaturam, agresivnim medijem in visokemu tlaku.

Izvlek tujkov – FME

V zaprtih in težko dostopnih sistemih se večkrat zgodi, da vanj po spletu okoliščin pade orodje ali kakšen drug tujek, ki ga je potrebno odstraniti. V nasprotnem primeru lahko pride do hudih okvar na motorjih, turbinah, cevovodih, posodah ali kakšnih drugih komponentah oz. opremi.

Odstranjevanje tujkov je zelo zahtevno, saj se velikokrat nahajajo v ozkih in nedostopnih prostorih. Za odstranjevanje potrebujemo ustrezno opremo za daljinsko opazovanje (kamere, videoskopi,...) in ustrezno opremo za odstranjevanje, kot so npr. različna daljinsko vodena prijemala.

Odstranjevanje tujkov izvajamo s sodobno tehnologijo in pripomočki za odstranjevanje predmetov različnih velikosti, materialov in oblik. Odstranimo jih hitro, kar je zelo pomembno s stališča trajanja nepredvidene zaustavitve.

Povpraševanje