Kontrola tesnosti

Preskušanje tesnosti delimo v tri glavne skupine, in sicer na:

Preskušanje tesnosti z mehurčki – pri tem preizkusu se preskušanci potopijo v preskusno tekočino ali se njihova zunanja površina pokrije z omočljivo raztopino. Tlačna razlika na steni preskušanca je tolikšna, da se na netesnih mestih pojavijo mehurčki.

Preskus z mehurčki delimo na:

  • Nadtlačna tehnika (slika B, D)
  • Vakuumska tehnika (slika A, C)
  • Filmska tehnika (slika A, B)
  • Tehnika s potapljanjem (slika C, D)
A B

image001

image006 image010
C D
image004 image008

Preskušanje tesnosti s spremembo tlaka – pri tem preizkusu se meri hitrost spremembe celotnega ali delnega tlaka, ki pada ali raste v samem preskušancu.

Preskušanje tesnosti s slednimi plini - sledni plin se pomeša z zrakom, s čimer lahko nastavljamo plinsko mešanico pri preskusu na primerno občutljivost. Koncentracija pri danem testnem tlaku, t.i. parcialni tlak v plinski mešanici, je merodajen za občutljivost posamezne preskusne tehnike.

Pogoji opazovanja; kvalifikacija osebja in ustrezen vid.

Oprema za preiskavo

  • vakuumska črpalka - slika 1
  • izvor tlaka (kompresor)
  • priključki – slika 4
  • merilni instrumenti – slika 3
  • vakuumski povezniki – slika 2
image012 image014 image018 image016
Slika 1 Slika 2 Slika 3 Slika 4

Kontrola LT-sistema za preiskavo/občutljivost

Vsak preizkusni sistem je potrebno med delom preverjati:

1. Merjenje

  • osvetljenosti
  • tlaka

2. Verifikacija

  • občutljivosti (primerjalno puščanje s kontrolo občutljivosti sistema)

Primerjalno puščanje s kontrolo občutljivosti sistemaBakreni vzorec (primerjalni blok) – slika 5

image020
Slika 5

Merilna oprema mora biti kalibrirana (Lux-meter, manometer ...) ter ustrezno označena.

Prednosti in omejitve

Prednosti:

  • visoka občutljivost (metode s slednimi plini),
  • lokaliziranje mesta puščanja (metoda z mehurčki),
  • tehnično enostavna za komplicirane sisteme pod tlakom,
  • visoka storilnost in ekonomičnost (pregled zvarov s poveznikom).

Omejitve:

  • potrebna visoka usposobljenost osebja (poznavanje opreme in metode);
  • verodostojnost rezultatov močno odvisna od začetnih delovnih pogojev preskusa (temperatura okolice, vsebnost vlage/vode, čistoča…);
  • pojav lažnih indikacij, če preskusni (tlačni/vakuumski) sistem ni ustrezno zatesnjen ali je preskusna tekočina onesnažena;
  • vpliv sprememb vremena na izvedbo časovno dolgotrajnih preskusov;
  • poveznik mora biti skonstruiran tako, da prenese tlačno razliko med preskusom.

Praktični primer: Puščanje čepa za ventiliranje (NEK)

1. kvalifikacija metode

image025 image023 image021
Slika 6 Slika 7

Pred samo izvedbo kontrole puščanja ventilacijskih čepov z vakuumskim poveznikom je potrebno izvesti kvalifikacijo (Slika 6, 7).

2. izvedba postopka

1. korak: Verifikacija puščanja pred zamenjavo (odkrito puščanje)
2. korak: LT / BT po zamenjavi in pritegovanju na 1. moment (odkrito puščanje na dveh čepih)
3. korak: LT / BT po pritegovanju na maksimalni moment (puščanja ni)

image028

image027

Slika 8 Slika 9

Na ta način je bilo uspešno verificirano tesnenje novo - inštaliranega čepa. Pomemben je prihranek časa, ki je bil dosežen z implementacijo te metode!

S klasičnim scenarijem inšpekcije ob dvigovanju parametrov celotnega sistema (elektrarne) pod tlakom bi izvedba trajala 2 - 3 dni. Tako pa je trajala 3 x po 2 uri.

LT-standardi

SIST EN 1330-8 (definicije)
SIST EN 1779   (kriterij za izbiro metode in postopka)
SIST EN 1593   (tehnika preskušanja z mehurčki)
SIST EN 13184 (metoda spremembe tlaka)
SIST EN 13185 (metoda slednega plina)

Poročilo

  • uporabljena tehnika
  • notranji in/ali nižji zunanji tlak
  • vrsta tekočine
  • temperatura preskušanja
  • čas omočitve
  • čas trajanja preskusa
  • certifikat operaterja
  • rezultati preskusa

Shranjevanje dokumentacije (poročila, slike, video posnetki …) mora biti v skladu s pogodbenimi zahtevami za vodenje projektne dokumentacije.