Magnetna preiskava
Magnetna preiskava je neporušna preiskava, ki lahko s pomočjo magnetnih delcev in umetno ustvarjenega magnetnega polja odkriva na površino odprte napake v feromagnetnih materialih.
Pod vplivom distorzije magnetnega polja se fero-magnetni delci nakopičijo na napakah - formira se: vidna magnetna indikacija.
Glede na smer magnetizacije ločimo naslednja magnetne polja:
a) Obodno (cirkularno) mag. polje, ki ga lahko ustvarimo z:
- direktno indukcijo (če elek. tok teče skozi preizkušanec z magnetnimi čeljustmi ali elektrodami)
- indirektno indukcijo (če tok teče skozi pomožen vodnik)
|
|
|
|
b) Vzdolžno (longitudinalno) mag. polje, ki ga lahko ustvarimo z:
- direktnim magnetnim poljem
- indirektnim (induciranim) magn. poljem
 |
 |
 |
Pogoji opazovanja (EN ISO 3059), kvalifikacija osebja in ustrezen vid (EN ISO 9712).
Oprema za preiskavo
EN ISO 9934-3 (Oprema), EN ISO 9934-2 (sredstva za detekcijo)
Oprema:
- prenosna
- stacionarna
- mobilna
- avtomatizirana
Kontrola MT-sistema za preiskavo/občutljivost
Vsak preizkusni sistem je potrebno med delom preverjati:
1. Merjenje
- jakosti magnetnega polja (kAm)
- osvetljenosti (lux)
- UVA svetlobe (μWcm2)
2. Verifikacija
- smeri mag. polja
- dvižne sile (jarem)
- koncentracije delcev
- občutljivosti
Merilna oprema mora biti kalibrirana (Lux-meter, UVA-meter: EN ISO 3059) in ustrezno označena na instrumentu.
Praktični primer:
Slika lažne MT indikacije na zvaru vijaka in brusilnih razpok
Prednosti in omejitve
Prednosti:
- visoka občutljivost (fluorescentni delci)
- zanesljivost tudi pri kompliciranih geometrijah
- odkriva tudi podpovršinske napake
- visoka storilnost (serijska proizvodnja)
- ekonomičnost (glede na obseg del)
Omejitve:
- površinska metoda
- uporabna le pri feromagnetnih materialih
- pojav lažnih indikacij
- nastanek dodatnih napak (kontakti)
- demagnetizacija in čiščenje po preiskavi
Primer:
- zlom 2" cevi na kondenzatorju
- zahtevan dodaten pregled 45 enakih zvarov
- odkrita še ena MT indikacija (preko sloja barve)
- potrjevanje s PT-metodo
Kljub temu da je po brušenju barve MT indikacija postala še bolj izrazita, naknadno (večkrat) izveden PT ni potrdil obstoja indikacije! Kljub temu, da je vse nakazovalo na lažno indikacijo, ki bi jo lahko povzročila uporaba avstenitne elektrode, to ni bilo mogoče dokazati. Analiza: vodja kontrole/tehnolog varjenja/tehnolog obrata/projektant. Akcija: popravilo zvara.
MT - standardi
| SPLOŠNI: |
SIST EN ISO 9934-1 (splošna načela) SIST EN ISO 9934-3 (naprave) ASME B&PV Sec. |
| ZVARNI SPOJI: |
SIST EN ISO 17638 (preskušanje z magnetnimi delci) SIST EN ISO 23278 (stopnje sprejemljivosti) |
| CEVOVODI: |
SIST EN 13480-5 (pregled in preskušanje) ASME B 31.1 ASME B 31.3 |
| TLAČNE POSODE: |
SIST EN 13445-5 (kontrola in preskušanje) AD 2000-Merkblatt HP 5/3 ASME Sec. VIII |
| ODKOVKI: | SIST EN 10228-1 (preiskave z magnetnimi prahovi) |
| ULITKI: | SIST EN ISO 1369 (preskušanje z magnetnim prahom - feromagnetne železne in jeklene ulitke) |
Poročilo: EN ISO 9934-1
- naziv podjetja
- identif./opis preizkušanca
- proizvodna faza
- ref. procedure/inštrukcije
- uporabljena oprema
- tehnika magnetiziranja (mag. poljska jakost, tok, razdalja med poli ...)
- naziv izvajalca NDT-del
- magnetni delci, kontr. barva
- priprava površine
- pogoji opazovanja
- maks. remanentni magnet. po končanih delih
- metoda označevanja in beleženja indikacij
- datum
- ime, nivo in podpis kontrolorja
Shranjevanje dokumentacije (poročila, slike, video posnetki …) mora biti v skladu s pogodbenimi zahtevami za vodenje projektne dokumentacije.